Božiček se je spustil po dimniku, čeprav ga nimamo

Tudi letos je pri nas hodil božiček. Prinesel je darila za prav vsakega v naši družini. S tem ne mislim samo na mene in moja starša, ampak prinesel je tudi babici in dedku in prababicima.  Starim staršem in prababicam je prinesel vino( seveda ne za prababico),  čokolado in nekaj malega za zdravje: kreme(še dobro, da jih nisem jaz dobil). Letos prvič nisem pisal božičku. Tudi prejšna leta sem pisal, čeprav sem vedel, da božička ni.  Moja mama je dobila parfum, ki si ga je že dolgo želela, oči je dobil smučarska očala, in smučarske nogavice, jaz pa Yu-Gi-Oh karte, smučarske rokavice in Milka čokolado. Meni so bila darila všeč, zdaj pa že komaj čakam, da dobim nova, saj imam sedmega januarja rojstni dan.

Zime ni tu

Koledarska zima se je že začela, ampak kje je prava zima. Ko slišimo besedo zima verjetno najprej pomislimo na sneg. Kaj pa koledarska zima? Še nikoli ni bilo 21. decembra snega. Včeraj v petek sem prejel nekaj klicev iz mojega rodnega kraja Hrastnika. Sporočili so nam, da pri njih sneži, ampak ne kje pa kje kakšna snežinka, ampak pravo sneženje. Pri njih je padal sneg pri nas pa je snežilo tako malo, da se snega sploh ni videlo. Naslednje jutro smo se ponovno slišali z njimi. Povedali so nam, da plužijo ceste. Mi še vedni nimamo zime, oni pa že. 60 km razdalje je med pravo decemdersko zimo in mrzlo jesen. Upam da bo do novega leta tudi pri nas zapadel sneg.

Sezona smučanja je tu, jupi

Smučarska sezona se začenja, jaz pa že komaj čakam, da si bom obul smučarske čevlje in se spustil po smučarski progi navzdol. Velikokrat berem druge bloge in vidim, da se skoraj vsi sprašujete ali naj na sneg stopite z smučmi ali bordom. Jaz nimam te težave, zato ker mi pač ni do bordanja, veliko raje smučam. Mislim da je veliko več smučarjev kot bordarjev. Tudi žičnice so prilagojene bolj za smučarje kot za bordarje. Verjetno se bom z družino tako kot vsako leto odpravil na smučanje v Avstrijo ali Italijo med zimskimi počitnicami v februarju. Mogoča pa bom stopil na sneg že prej. Nikoli ne veš kaj se bo zgodilo.

                          

ne vem kaj bi dal za naslov

A ima kdo idejo kako naj začnem? Zjutraj sem klot zmeraj vstal. Prižgal sem televizijo in se ulegel na sedežno. Po desetih minutah sem skoraj zaspal. Ker ni blilo na televiziji nič pametnega sem si prižgal računalnik in šel na youtube. Okoli pol enajstih je k meni pritekla moja mama. Bila je vsa zadihana. Rekla mi je, da je pravkar ostala v dvigalu. Nimam idej za naprej, tko da se vidmo jutr. Sej se zejbavam. No kmalu za tem me je klical moj prijatelj Jaka. Povavbljal me je na tenis.  Okoli četrte ure sem se odpravil k Olimpiji. Tam sva se dobila z Jakom. Med igranjem sem ugotovil, da je jaka v slabi fizični pripravljenosti. Kasneje sem odšel k njem domov. Pol pa ne vem kaj se bo zgodilo, saj pišem pri njemu.

nisem si mislu, da bom mogel kej takšenga napisat

Ko sem danes zjutraj vstal sem mislil, da bo to čisto običajen dan, ampak sem se motil. Včeraj je naša učiteljica zgodovine, državljanske vzgoje in filozofije odšla na porodniško. Danes pa smo imeli vse tri predmete. No, jaz ne hodim na filozofijo, ker je to izbirni predmet. državljansko vzgojo in etiko nas je imela sama RAVNATELJICA.  Uro je začela tako, da se nam je predstavila, potem pa nam razdelila liste na katere smo morali napisati nekaj o nas. Vprašanja so bila vsa zahrbtna: kateri osebi ti največ pomenita, kaj je največja odločitev ki si jo/jo boš sprejel, napiši dve stvari, ki jih dobro delaš, napiši eno stvar, ki jo rad delaš sam in eno, ki jo rad delaš z drugimi… Ne vem za vse ampak meni so takšna vprašanja zelo nadležna. Pri vseh sem moral zelo dolgo premišljevati. Mislim da je to tudi hotela od nas. No za konec pa nam je nabila še DVA lista domače naloge z skoraj istimi vprašanji. Veselil sem se naslednje ure, saj je rekla, da se bomo pogovarjali o vzornikih. Tega sem se veselil zato ker imam vzornika in nikomur nočem povedati kdo je moj vzornik. O učiteljici za zgodovino ne bom ravno veliko govoril, saj se ničesar zanimivega ne spomnim. Hmm, zdaj pa ne vem kako naj to lepo zaključim.Počil je lonec in zgodbe je konec.

Živjo vsi

No pa mam tudi jaz blog.  Verjten se vsi Slovenci sprašujete zakaj sem si blog naredil prav na wordpressu.  Najprej sem si ga hotel na siolu, samo mi ga niso aktiviral cel teden in še bedast ime bi imel. Pa sem se odločil, da ga bom pač imel na tej strani. Zdej pa še neki malga o men. Sem… ostalo pa si preberite na mojem blogu, ki upam, da bo kmalu poln besed.